Video: Kako nastaja revija Dober tek

Pri reviji Dober tek so me povabili, da posnamem krajši video o tem, kako nastaja rubrika Šola kuhanja. S tem so želeli prikazati, kaj vse je potrebno, da nastanejo zgolj štiri strani mesečne izdaje. Dobili smo se v JB restavraciji na Miklošičevi ulici v Ljubljani. Imel sem priložnost od blizu opazovati ustvarjanje dveh legend, kakršni sta Janez Bratovž in Janez Pukšič, ga dokumentirati ter se seveda tudi marsikaj naučiti. Na koncu sem za video posnel tudi glasbo.

Iz revije Dober tek

Pred nekaj tedni sem imel priložnost fotografirati nastajanje in dokončane jedi za članke revije Dober tek. Prva iz serije je bila objavljena v marčevski izdaji, zato jo lahko predstavim tudi tu.

Fotopotep: Tanja, Taro in Miha do vratu v snegu

Tanja je moja mlajša sestra in kmalu novopečena pravnica. Iz dolgoletnih izkušenj starejšega brata mi lahko verjamete, da ob njej ni ugodno zastopati nasprotne strani. Včeraj sva se skupaj podala na hrib nad hišo naše babice in poleg obvezno vzela še Tara, našega nemškega bokserja. Taro je bil v resnici edini, ki je gazil do vratu v snegu in zaspal kot top, ko smo se vrnili. Res pa je, da je tudi nama s Tanjo visok sneg ob vzponu povzročal nemalo preglavic, zato sva mu oba (ponovno) zavidala štirinožni pogon. 

Hokkaido bučna juha

Hokkaido buča je po mnenju mnogih kraljica med bučami. Tale se je vsekakor spogledovala z mano že od poletja, danes pa je nesrečnica končala v loncu. Že mesece se je namreč šušljalo, da bo iz nje nekoč še juha. Za dekoracijo sem uporabil njena lastna semena, popražena v ponvi, namesto bučnega pa uporabil kar rabljeno motorno olje...No, semena so se na koncu izkazala za dokaj neužitna, glede olja pa sem se v prejšnjem stavku malo zlagal. Sem pa nekje zasledil, da se za potrebe fotografiranja hrane včasih uporabljajo tudi takšne radikalne metode.

Slovenski teden glasbe 2013: Repetitor

V sklopu Slovenskega tedna glasbe so prejšnjo sredo v metelkovski Menzi nastopili tudi beograjski Repetitor in ponovno dokazali, da na odru ne sklepajo kompromisov. Po številu koncertov, ki jih imajo trenutno pri nas, pa so verjetno na dobri poti, da postanejo največji slovenski bend.

Fotopotep: Z Blažem na fotopoligonu

Po prihodu z zadnjega fotopotepa, sem ves nesrečen ugotovil, da sem že spet izgubil gumijast nastavek na okularju fotoaparata.
Prijatelj D.D. (32) mi je kmalu nato pojasnil, da je to pri tej znamki precej pogost pojav. Ker pa mi tolažba ni zadostovala, sem se odločil, da ponovno obiščem kraj, kjer bi nastavek lahko bil. Nekaj mi je namreč govorilo, da bi mi najverjetneje lahko odpadel pri plezanju na tisti mostič, ki sem ga z začudenjem odkril preteklo nedeljo. No, in bil je točno tam. Seveda pa sem spet nekoga povabil zraven. Tokrat je bil to kolega Blaž, ki je malo zamujal zaradi kosila. Ko se mi je pridružil, sva v iskanju primernega mesta za fotografijo malo krožila med tiri. Kmalu sva naletela na restavracijo, pa je bila že zaprta, in odkrila pošto, pa žal nisva imela razglednice. Ker pa imava pri Slovenskih železnicah zveze, sva se uspela dogovoriti, da so nama za potrebe fotopotepa pripeljali nekaj vagonov historičnega vlaka.

Fotopotep: Random Sunday Trainspotting

Tokrat sem se na fotopotep odpravil kar sam. Prijatelj D.D. je namreč moje vabilo, naj se mi pridruži, vljudno zavrnil. Verjetno je vedel, da bo v nasprotnem primeru še isto nedeljo končal na mojem blogu. :) In tako sem se spet znašel nedaleč stran od doma na enem od dveh mojih poligonov za testiranje nove, stare in srednje stare opreme.